Globalno poslovno okolje zaznamujejo vse bolj kompleksna orodja, kot so ekonomske sankcije in izvozne kontrole, ki postajajo ključna v mednarodnih odnosih. Hkrati se na območju APEC (Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje) tlakuje pot za uvedbo carinskih postopkov, ki jih bo poganjala umetna inteligenca. Poudarjena je povezava med varnostjo na mejah in nacionalno varnostjo, saj meje v današnjem povezanem svetu predstavljajo strateške vhode, ki vplivajo na ekonomsko varnost in tehnološko suverenost držav.

Več kot tretjina ameriških podjetij je poročala o negativnih posledicah strogih izvoznih kontrol, uvedenih za Kitajsko. Te omejitve ogrožajo njihove prihodke in prihodnji razvoj, kot je pokazala anketa Ameriško-kitajskega poslovnega sveta (USCBC).

Kitajska in Evropska unija sta na vrhu dosegli več pomembnih sporazumov, med drugim o podnebnih spremembah in izvoznih kontrolah. Voditelji so obeležili 50. obletnico diplomatskih odnosov in predstavili predloge za partnerstvo, sodelovanje in multilateralizem v hitro spreminjajočem se svetu.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je uvedlo takojšnjo prepoved izvoza ključnih redkih zemelj in drugih izdelkov z dvojno rabo v Japonsko, kar predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti med državama. Odločitev Pekinga sledi nedavnim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih je kitajska stran označila za sporne. Omejitve se nanašajo predvsem na materiale in tehnologije, ki bi lahko imeli vojaško uporabo, kar vključuje strateško pomembne redke zemlje, nujne za proizvodnjo polprevodnikov in visokotehnoloških naprav. Kitajski ukrepi označujejo prehod z začetnih omejitev, ki so se prej nanašale predvsem na uvoz japonske morske hrane in omejevanje kulturnih izmenjav, na neposredno ciljanje ključnih industrijskih dobavnih verig. Japonska, ki velja za tesno zaveznico Združenih držav Amerike, se bo zaradi teh ukrepov verjetno spopadala z motnjami v svojem tehnološkem sektorju. Peking poudarja, da so ukrepi nujni za zaščito nacionalnih varnostnih interesov, medtem ko analitiki v tem vidijo uporabo gospodarskega pritiska kot diplomatskega orožja v regiji.

Kitajska je uvedla dodatne trgovinske ukrepe proti Japonski, vključno s preiskavo uvoza diklorosilana in prepovedjo izvoza nekaterih redkih zemeljskih elementov. Ta poteza je bila odgovor na izjave japonskega premierja glede Tajvana in je še poslabšala odnose med državama.